Mnogi ljudje mislijo, da mora biti rukja glasna, polna tresenja, kričanja, bruhanja in močnih reakcij...

Malo, malo, pa nekdo vpraša za zapise, jih prinaša, odpira, pa sploh ne ve, kaj je napisano v njih.
Najprej moramo razumeti en absurd.
Ko oseba nosi zapis ali hamajlijo, ne ve, kaj je zapisano v notranjosti. To je samo po sebi nerazumljivo. Ljudje so že odpirali zapise in znotraj našli napisano: "Neumen si." In ti si to obesil, nosil, čuval... medtem pa se je nekdo iz tebe norčeval.
Poleg tega so v zapisih pogosto šifrirani klici džinom, imena šejtanov ali celo deli Kur’ana, pomešani z nečistimi stvarmi, kar dejansko predstavlja skrit dogovor z džini.
To pomeni, da oseba s tem sprejme "zaščito" džinov namesto Allahove zaščite, s čimer se odpre za napade, saj džini vedno zahtevajo svojo "nagrado" za "pomoč".
Zakaj se ljudje na začetku počutijo bolje, nato pa se stanje poslabša?
Ko sihirbaz (džinhodža) nekomu da zapis, džini začasno prenehajo z napadi, da bi oseba mislila, da ji zapis pomaga.
Oseba se sprosti, misli, da je ozdravela, in postane še bolj navezana na te zapise.
Čez nekaj časa pa džini ponovno začnejo napadati – pogosto še močneje kot prej –, ker želijo, da oseba spet obišče istega džinhodžo, kar nadaljuje začarani krog sihra.
Naj posebej poudarim – verjeti, da zapisi ali hamajlije prinašajo kakršnokoli pomoč sami po sebi, mimo Allaha, človeka izvaja iz islama.
To je veliki širk!
Poslanik sallallahu alejhi ve sellem je rekel: “Kdor obesi hamajlijo, naj mu Allah nič ne da!”, v drugi predaji pa stoji: “Kdor obesi hamajlijo, je zagrešil širk.”
(Bilježi Ahmed v Musnedu)
Vsem svetujem, da uničite tako zapise kot hamajlije.
1️⃣ Prvi korak – Potopite jih v naučeno vodo, nato jih zažgite. Če kaj ostane, to obravnavajte kot smeti.
2️⃣ Drugi korak – Pokesajte se in iščite zaščito pri Allahu, saj je le On tisti, ki daje pravo zaščito.
3️⃣ Tretji korak – Če že imate težave, rešujte svoje stanje tako, da si sami učite rukjo ali obiščete učitelja rukje, ki je znan po tem, da ne dela sumljivih stvari in da bere izključno Kur’an.
Alen Dacić, Slovenj Gradec, 11.2.2025
Mnogi ljudje mislijo, da mora biti rukja glasna, polna tresenja, kričanja, bruhanja in močnih reakcij...
V praksi učenja rukje obstajajo primeri, ki so tako neobičajni, da se človek zave, kako daleč gre šejtan samo zato, da bi razbil zakon.
Gre za sihr, ki spremeni način gledanja, razlaganja in razmišljanja, tako da začneš dvomiti v tisto, kar je očitno, in se bati tistega, česar v resnici ni.
Urok je škoda, ki zadene otroka zaradi tujega pogleda, čudenja, zavisti ali občudovanja brez izgovarjanja "Mašallah" in zikrov.
Kot vsako leto, isti čas, isti scenarij. Po vrnitvi s počitnic je opazno, da me ljudje pogosteje kličejo in iščejo rukjo.
Poklicali so me s parkirišča, pred lokalom. »Brat, pridi takoj ven… Ne moremo ga spraviti noter. V avtu je, ne ve zase.«
Džini in šejtani ne pridejo brez razloga. Pogosto jih človek sam pokliče, zavestno ali nezavedno, skozi harame, grehe in nemar do Allaha.
Povedal je, da se mu vsako noč v sanjah ponavlja ista scena: nekdo ga dvigne v zrak in vrže na tla. Mladenič je imel zaradi tega celo modrice.
Ljudje pogosto mislijo, da rukja pomaga samo tistemu, ki mu je neposredno brana. Vendar pa sem se skozi prakso večkrat prepričal...
Teh deset stvari je lahko v veliko pomoč tistim, ki so v procesu zdravljenja zaradi sihra in bolezni, povezanih z džini.
