To je zelo zahrbtna vrsta sihra.
Gre za sihr, ki spremeni način gledanja, razlaganja in razmišljanja, tako da začneš dvomiti v tisto, kar je očitno, in se bati tistega, česar v resnici ni.

Ko šejtan s pomočjo sihra doseže razum, človek začne stvari videti popačeno, kot da bi nekdo v njegovi glavi večkratno ojačal vsak negativen vtis. Nedolžne besede se zdijo žaljive, običajna dejanja sumljiva, normalne situacije pa se dojemajo kot grožnja.

Džin v tem stanju neprestano vsiljuje lažne misli in strahove, človek pa jih začne sprejemati kot svoje. Misli, kot so:
»Lažejo ti«, »Varajo te«, »Vsi so proti tebi«, »Nikomur ne zaupaj«, »Hočejo ti slabo«,
se začnejo vrteti po glavi, kot da bi bile resnica.

Oseba postane napeta, težko se sprosti, glava je nenehno pod pritiskom, kot da bi bil um v krču. Prav ta duševna napetost človeka izčrpa bolj kot telesna bolezen.

Ta sihr najbolj udari po zaupanju.
Ljudje, ki so ti najbližje, začnejo delovati kot grožnja. Zakonec, starši, otroci, bratje v veri – vsi nenadoma postanejo »sumljivi«, vse pa se razlaga z najslabšimi možnimi predpostavkami. Um začne ustvarjati scenarije, kakršnih si ne bi izmislili niti največji filmski režiserji.

Kar se je prej reševalo s pogovorom, zdaj povzroča nemir, ljubosumje, negotovost in občutek, da nekaj ni v redu, čeprav je v resnici vse v redu. Človek se zaveda, da njegove misli niso normalne, a se jim ne more upreti.

Zaradi stalnega pritiska v glavi in mešanja misli koncentracija oslabi, fokus izgine in um se hitro utrudi. Misli preskakujejo, spomin peša, težko se je zadržati pri eni stvari. Namaz postane težak, saj šejtan prav v njem še okrepi misli. Ob tem se pojavi nervoza, kratek fitilj, jeza brez razloga, zato človek reagira impulzivno, kasneje pa se sprašuje, kaj se mu je zgodilo.

Najnevarnejši učinek takšnega sihra je izolacija.
Oseba začne verjeti, da je sama, da je nihče ne razume, da imajo drugi slabe namene, zato se zapre vase. Ko se človek izolira, šejtan dobi najmočnejšo priložnost, da ga drži pod svojim vplivom. Cilj je vedno isti: sprti, razdvojiti, oddaljiti, potisniti v žalost, zlomiti samozavest, ohladiti srce do ibadeta in človeka napeljati v dvom o vsem in vsakomer.

Ko se človek zdravi, največje olajšanje najprej začuti prav v glavi in prsih, kot da se pritisk razkraja, misli pa se vračajo v normalno stanje.

V vseh teh letih sem opazil, da je ta vrsta sihra precej razširjena, ne da bi se tega sploh zavedali. Allah pa najbolje ve.

Napisal:
Alen Dacić - učač šerijatske rukje v Sloveniji