Skoraj sem izvajal rukjo enemu bratu. Lahko bi rekli, da je bil malo težji primer zaradi vsega, kar se mu je dogajalo in kar sem videl med rukjo.
Iz njega so med več rukjami zaporedoma nenehno govorili džini. Ves čas sta se prepletala dva različna glasova.

Čeprav niso bili nikakor izzvani, so nenehno ponavljali "NE BOMO ŠLI, ON JE NAŠ" in podobno.
Med učenjem ajetul kursije, je iz njega začel govoriti v španskem jeziku.
Čeprav moje znanje tega jezika ni dobro, sem vedel, da govori v španščini, nisem pa razumel kaj. Govoril je tekoče, stavek za stavkom.

Nisem reagiral na to, vendar sem na koncu rukje vprašal tega brata:
"Ali znaš špansko?"
Rekel je, da ne zna, in da mu ni jasno, kako to iz njega govori in kaj sploh pomeni. Spominjal se je tega glasu in besed, ki jih je izgovaral, vendar nismo vedeli, kaj pomenijo.

Vprašal sem ga, mimogrede, če je kdaj bil v Španiji?
Rekel je, da je bil, dvakrat na morju, obakrat pred obdobjem korone. 😉
Hvala Allahu, po tem dogodku se je ta glas pojavil le še enkrat, in sicer med naslednjo rukjo, a za kratek čas.

Kasneje smo bili priča umiritvi reakcij in boljšemu delovanju tega brata pri stvareh, ki so ga zavirale in zaradi katerih je prihajal na rukjo.
Glasov ni več.
Niti v španščini niti v bosanščini 🙂 …

Allaha prosim, da izboljša naše stanje in nas varuje pred vsakim zlom.