Poklicali so me s parkirišča, pred lokalom.

»Brat, pridi takoj ven… Ne moremo ga spraviti noter. V avtu je, ne ve zase.«

Hitro sem prišel dol, in tisto, kar sem videl v avtu, se težko pozabi. Človek ves skrivenčen, telo se mu krči, ne ve zase.

Rekli so mi:

»Tako se je začelo že doma. Reakcije, trzaji, bolečine po celem telesu. Nismo vedeli, kaj naj naredimo, samo sedli smo v avto in ga pripeljali k tebi.«

Sedel sem poleg njega in začel brati. Samo en ajet sem ponavljal. Samo en edini ajet, in reakcije so postajale vse močnejše.

Telo mu je trzalo vse bolj, pot mu je lil po obrazu, a potem je prišel k sebi. Pogledal me. Videl sem, kako so se mu oči zbistrile. Elhamdulillah, prišel je k zavesti.

Pomagali smo mu vstati. Odpravili smo se proti notranjosti, a vsak korak je bil boj. Kot da mu nekdo drži stopala prilepljena k tlom. Džin se je še vedno upiral. Rekel je: »Imam občutek, kot da so mi stopala zlepljena z zemljo.«

Ko smo vstopili, je bila v lokalu že na zvočniku prižgana sura En-Nas.

In ravno ko je prestopil prag – nova reakcija.

Bruhanje in krči. Kur’an je udarjal naravnost v tisto, kar je bilo skrito.

Nadaljeval sem z rukjo v lokalu in hvala Allahu, človek je prišel k sebi. Povedal je, da že tedne čuti težave, da zaradi bolečin ne more hoditi v službo, čeprav je prej delal tudi po 12 ur.

Po nekaj tretmajih, po veliki borbi, je ta isti človek stal na svojih nogah. Hodi in govori normalno.

Bil je prikovan na posteljo, zdaj pa se je vrnil. Elhamdulillah!

»Mi razodevamo v Kur’anu tisto, kar je zdravilo in milost za vernike.« (El-Isra, 82)

Pred kratkim sva se slišala in pravi, da je spet začel normalno delati. Rekel je: »Zdaj pa spet znam kakšno dvanajsturno izmeno opraviti.«

Prosím Allaha, naj ga okrepi in nas zaščiti pred zlom ljudi in šejtanov.

Amin

Alen Dacić
Julij 2025