Mnogi ljudje mislijo, da mora biti rukja glasna, polna tresenja, kričanja, bruhanja in močnih reakcij...

Na rukjo je prišel moški, katerega stanje je bilo precej slabo. Različne vesvese (vsiljene misli), prividi, napadi na družinske člane... Kaj se je dogajalo?
Že pri prvi rukji se je džin oglasil – bil je agresiven, grozil in povzročal zastrašujoče prizore.
Podal sem mu posodo, ker se mi je zdelo, da bi lahko bruhal, vendar jo je dobesedno raztrgal in razlomil.

Udrihal je po stolih in steni, grozil, da bo poslal "vojske džinov", da se obračuna z vsemi – z menoj, njegovo družino in prijateljem, ki ga je pripeljal na rukjo.
Te grožnje so prestrašile prisotne iz njegove spremljevalne skupine. Ostali so v šoku, ko so slišali njegove besede.
Džin je kričal, vpil in obtoževal nekatere ljudi. Omenjal je neko žensko, za katero je trdil, da ga je prisilila vstopiti v njegovo telo. Povedal je, da ga je poslala, da uniči njegovo družino, jih loči in njega dokončno uniči.
Zaključili smo prvo rukjo in oseba se je po močnih reakcijah počasi uspela umiriti.
Spet je prišel. Tokrat džin ni govoril, vendar so bile reakcije zelo intenzivne. Njegovo telo se je nekontrolirano treslo, od bokov do stopal, občasno so se trzaji premikali tudi na trebuh. Vse je kazalo na to, da je džin še vedno prisoten v telesu.
Svetoval sem mu, naj vztraja pri zikru, sledi programu okrevanja (ki sem mu ga sestavil) in redno bere Kur'an.
Hvala Allahu, fant je pokazal neverjetno voljo in trud. Po dveh dodatnih rukjah so bile njegove reakcije bistveno šibkejše.
Pred kratkim je ponovno prišel, tokrat v izjemno dobrem stanju. Rekel je:
"Nikoli se nisem počutil bolje."
Upošteval je vse nasvete in zikr izvajal v velikih količinah.
Njegova vztrajnost in trud sta prinesla rezultate, elhamdulillah. Bil je nekaj časa miren, nato pa je džin začel jokati in prositi, naj mu povemo, kako lahko izstopi:
"Zikr in Kur'an me preveč mučita, ne morem več ostati tukaj, povej mi, kje lahko izstopim!"
Ignoriral sem njegove besede, kot pri vseh prejšnjih rukjah, in nadaljeval z učenjem.
Džin je nato dejal: "Ne pomaga, vemo, da ne govoriš z nami, takšen si, poznamo te…"
Po nekaj časa je začel kričati, prositi in na koncu s neverjetno hitrostjo brcati z nogami. Prizor je bil res izjemen. Nenadoma je globoko vzdihnil in se umiril.
Po rukji je moški dejal:
"Čutil sem, kot da se nekaj umika iz prsnega koša in spušča proti nogam. Nato sem občutil, da je izstopilo skozi prste, in končno sem začutil veliko olajšanje v telesu."
Danes sva se slišala in dejal je, da nima več nobenih reakcij ali težav, ki jih je imel pred rukjo. Zato sem se odločil, da to zgodbo delim tudi z vami.
Njegovo okrevanje me je izjemno razveselilo.
Vsa moč pripada Allahu!
✍ Tekst napisal: Alen Dacić
📍 Slovenj Gradec, 28. 1. 2025
Mnogi ljudje mislijo, da mora biti rukja glasna, polna tresenja, kričanja, bruhanja in močnih reakcij...
V praksi učenja rukje obstajajo primeri, ki so tako neobičajni, da se človek zave, kako daleč gre šejtan samo zato, da bi razbil zakon.
Gre za sihr, ki spremeni način gledanja, razlaganja in razmišljanja, tako da začneš dvomiti v tisto, kar je očitno, in se bati tistega, česar v resnici ni.
Urok je škoda, ki zadene otroka zaradi tujega pogleda, čudenja, zavisti ali občudovanja brez izgovarjanja "Mašallah" in zikrov.
Kot vsako leto, isti čas, isti scenarij. Po vrnitvi s počitnic je opazno, da me ljudje pogosteje kličejo in iščejo rukjo.
Poklicali so me s parkirišča, pred lokalom. »Brat, pridi takoj ven… Ne moremo ga spraviti noter. V avtu je, ne ve zase.«
Džini in šejtani ne pridejo brez razloga. Pogosto jih človek sam pokliče, zavestno ali nezavedno, skozi harame, grehe in nemar do Allaha.
Povedal je, da se mu vsako noč v sanjah ponavlja ista scena: nekdo ga dvigne v zrak in vrže na tla. Mladenič je imel zaradi tega celo modrice.
Ljudje pogosto mislijo, da rukja pomaga samo tistemu, ki mu je neposredno brana. Vendar pa sem se skozi prakso večkrat prepričal...
Teh deset stvari je lahko v veliko pomoč tistim, ki so v procesu zdravljenja zaradi sihra in bolezni, povezanih z džini.
